Preskoči na glavno vsebino
Zahteva prava EU za organizacije s 50 ali več zaposlenimi

Zakon o zaščiti prijaviteljev v Sloveniji #

Slovenija je Direktivo (EU) 2019/1937 prenesla z Zakonom o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), Uradni list RS, št. 16/23, ki velja od 22. februarja 2023. Slovenija daje vidno vlogo Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) pri zaščiti prijaviteljev in nadzoru nad prijavljanjem.

Dve značilnosti sta za Slovenijo posebni. Oseba, ki prejema notranje prijave — zaupnik — mora biti imenovana izmed zaposlenih pri delodajalcu. In vsak zavezanec do 1. marca poroča KPK za preteklo leto.

Veljavni predpis #

Kdo mora vzpostaviti notranjo pot za prijavo #

Drugi odstavek 9. člena ZZPri: subjekti v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi.

Tretji odstavek 9. člena prag zniža na 10 zaposlenih za subjekte, ki svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na področju zdravstva ali na področjih zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, ravnanja z odplakami ter zbiranja, odvoza in ravnanja z odpadki. To je nižji prag, ne izvzetje od štetja zaposlenih — izjema iz člena 8(4) same direktive za regulirane finančne subjekte in subjekte s področja preprečevanja pranja denarja velja ločeno in za te subjekte prag zaposlenih dejansko odpravi.

Četrti odstavek 9. člena zajema naštete subjekte javnega sektorja ne glede na velikost.

Zaupnik #

Delodajalec imenuje zaupnika izmed svojih zaposlenih. Vloge ni mogoče oddati zunanjemu izvajalcu, kar je prvo strukturno vprašanje za vsako organizacijo, ki pri nas nabavlja pot za prijavo: programska oprema je sistem evidence in revizijska sled, zakonski prejemnik prijave pa je oseba znotraj organizacije.

Zaupnik za vsako prijavo opravi predhodni preizkus v 7 dneh — ali prijavitelj izpolnjuje pogoje, ali gre za kršitev v obsegu zakona, ali prijava ni očitno neutemeljena in ali kršitev še traja oziroma je prenehala pred manj kot dvema letoma. Vsebinska povratna informacija sledi v treh mesecih.

Letno poročanje KPK #

Šestnajsti odstavek 9. člena: do 1. marca tekočega leta za preteklo leto vsak zavezanec po elektronskem obrazcu poroča Komisiji za preprečevanje korupcije — o številu prejetih, anonimnih in utemeljenih prijav, o številu obravnavanih povračilnih ukrepov ter o tem, kdo je zaupnik.

To je ponavljajoča se obveznost z datumom, ki je večina prenosov direktive v EU ne nalaga, in je praktični razlog, zakaj poštni predal ne zadostuje: številke morajo biti ob koncu leta preštevne.

Hramba #

Četrti odstavek 7. člena: če drug zakon ne določa drugače, se podatki v evidenci prijav hranijo pet let po koncu postopka.

Sankcije #

Razponi glob so odvisni od velikosti kršitelja in od same kršitve.

PrekršekSrednje in velike družbeDruge pravne osebeSamostojni podjetnikiOdgovorna oseba
Ni vzpostavljene notranje poti za prijavo; pot ni opisana v notranjem aktu; zamujeno poročanje do 1. marca3.000–6.000 EUR2.000–4.000 EUR1.000–2.000 EUR300–2.000 EUR
Ugotavljanje identitete prijavitelja; grožnja ali poskus izvedbe povračilnega ukrepa3.000–6.000 EUR2.000–4.000 EUR1.000–2.000 EUR300–2.000 EUR
Izvedba povračilnega ukrepa10.000–60.000 EUR5.000–20.000 EUR3.000–15.000 EUR500–2.500 EUR

Razkritje identitete prijavitelja, posrednika ali povezane osebe je kaznovano z globo 300–2.500 EUR. Prijavitelj, ki naklepno prijavi ali javno razkrije informacije, za katere ve, da so neresnične, je kaznovan z globo 400–1.200 EUR; ta prekršek obravnava organ za zunanjo prijavo, ki je prijavo obravnaval, in ne KPK.

Organ za zunanjo prijavo #

ZZPri določa približno dve ducat sektorskih organov za zunanjo prijavo. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pristojna povsod, kjer ni specializiranega regulatorja, in je organ, ki izda potrdilo o upravičenosti do zaščite.

Organ za varstvo podatkov #

Za pritožbe po GDPR glede ravnanja s podatki o prijavah je pristojen Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije in njegova stran za vložitev prijave .

Podporni ukrepi nad zahtevami direktive #

Uradni viri #


Vzpostavite svojo pot za prijavo →

Zadnja posodobitev: