> Kako EthicsPortal razlaga dvoumne določbe Direktive (EU) 2019/1937. Referenčni dokument za zaupnike, pooblaščene osebe za varstvo podatkov in pravne svetovalce.

Source: https://ethicsportal.eu/sl/directive-interpretations/
Updated: 2026-09-23

---

# Razlage Direktive 2019/1937

Ta dokument beleži, kako EthicsPortal razlaga tiste določbe Direktive (EU) 2019/1937, ki dopuščajo več kot eno razumno branje. Napisan je za zaupnike, pooblaščene osebe za varstvo podatkov in pravne svetovalce, ki morajo sprejemati zagovorljive operativne odločitve brez zavezujočih razlagalnih smernic Evropske komisije ali Sodišča EU.

Je živ dokument. Kadar Sodišče EU, Evropski odbor za varstvo podatkov ali pristojni nacionalni organ izda zavezujočo razlago, ki se od spodnjih stališč razlikuje, se ta dokument popravi, prejšnje stališče pa se ohrani v dnevniku sprememb.

Za preslikavo funkcij v zahteve — katera zmožnost EthicsPortala izpolnjuje posamezno določbo direktive — glejte [preslikavo pokritosti Direktive 2019/1937](/directive-coverage/). Dokumenta se dopolnjujeta: preslikava pokritosti dokumentira, kaj izdelek počne; ta dokument dokumentira, kako beremo pravo.

Zadnja posodobitev: april 2026.

---

## §1. Obseg in viri

Ta metodologija obravnava Direktivo 2019/1937, kot je prenesena v nacionalno pravo 27 držav članic EU. Kadar je nacionalni prenos strožji od direktive, za organizacije, ki delujejo v tisti jurisdikciji, velja nacionalno pravilo (glejte §9).

Verodostojni viri po vrstnem redu prednosti:

1. **Besedilo same direktive** — Direktiva (EU) 2019/1937 z dne 23. oktobra 2019, skupaj z uvodnimi izjavami.
2. **Nacionalni predpisi o prenosu** — zavezujoči v vsaki državi članici. Za nazive predpisov in izvršilne organe glejte [zakone o zaščiti prijaviteljev po državah](/whistleblower-laws/).
3. **Sodbe Sodišča Evropske unije** — zavezujoče po vsej Uniji.
4. **Smernice Evropskega odbora za varstvo podatkov** — za vidike varstva podatkov (člen 17, prekrivanje z GDPR).
5. **Smernice nacionalnih pristojnih organov** — prepričljive v državi izdaje.

Ta dokument je operativna metodologija. Ni pravni nasvet. Organizacije naj razlage pred opiranjem nanje v reviziji ali sodnem postopku preverijo s pristojnim pravnim svetovalcem v svoji jurisdikciji.

---

## §2. Dogovori

**Direktiva določa** uvaja navedbo tega, kar zahteva besedilo direktive.

**V praksi to pomeni** uvaja razlago EthicsPortala, kadar besedilo dopušča več kot eno branje.

**EthicsPortal to izvede tako, da** uvaja, kako se razlaga kaže v izdelku. Upravljavci, ki izberejo drugačno razlago, bodo morda morali temu prilagoditi nastavitve ali postopke.

Vsi sklici na člene se nanašajo na Direktivo 2019/1937, razen če je navedeno drugače.

---

## §3. Prag 50 zaposlenih (člen 8)

**Vprašanje.** Člen 8(3) od subjektov s »50 ali več delavci« zahteva vzpostavitev notranjih poti za prijavo. Direktiva ne opredeljuje, kako se število izračuna, kako se štejejo delavci s krajšim delovnim časom in začasni delavci ter ali prag velja za posamezno pravno osebo ali za skupino družb.

**Direktiva določa**, da morajo zahteve izpolnjevati »pravni subjekti v zasebnem sektorju s 50 ali več delavci« (člen 8(3)). Uvodna izjava 48 pojasnjuje, da se prag izračuna »v skladu z nacionalnim pravom, s katerim se prenaša zadevno pravo Unije«.

**V praksi to pomeni**, da izračun sledi obstoječim pravilom vsake države članice o štetju delovne sile za namene delovnega prava in socialne varnosti. Ta pravila se razlikujejo:

- **Nemčija** (HinSchG §12): število oseb, ki so redno zaposlene, šteto za posamezno pravno osebo.
- **Francija** (Loi Waserman, 8. člen): 50 delavcev, izračunanih kot povprečno mesečno število v preteklih 12 mesecih.
- **Italija** (D.Lgs. 24/2023): povprečna zaposlenost v preteklem letu.
- **Španija** (Ley 2/2023): 50 delavcev na subjekt, pod pogoji so dovoljene poti na ravni skupine.

**Prag se izračuna za posamezno pravno osebo**, ne za skupino družb. Matična družba in odvisna družba sta za namene člena 8 ločena subjekta, razen če nacionalno pravo določa drugače. Člen 8(6) dopušča skupne vire znotraj skupine do 249 delavcev — vendar se obveznost vzpostavitve poti še vedno sproži za vsak subjekt nad pragom 50 delavcev.

**Pogodbeniki, delavci prek agencij za zagotavljanje dela in pripravniki** praviloma štejejo k pragu, kadar sodijo v nacionalno opredelitev »delavca«, ki je po pravu EU širša od »zaposlenega«. Sodišče EU dosledno šteje, da pojem »delavca« po pravu EU zajema vsako osebo, ki za drugega in po njegovih navodilih opravlja storitve za plačilo (glejte *Lawrie-Blum*, C-66/85).

**EthicsPortal to izvede tako, da** dostopa ne omejuje po številu zaposlenih. Portal lahko vzpostavi katera koli organizacija ne glede na velikost. Organizacije pod pragom 50 delavcev portale pogosto upravljajo prostovoljno — zaradi obvladovanja tveganj, ker nacionalno pravo za njihov sektor določa nižji prag (npr. finančne storitve) ali ker to nalaga politika skupine.

---

## §4. Rok za potrditev prejema (člen 9(1)(b))

**Vprašanje.** Člen 9(1)(b) zahteva potrditev prejema »v sedmih dneh od tega prejema«. Direktiva ne določa, ali gre za koledarske ali delovne dni, niti kdaj začne teči rok za prijave, prejete zunaj delovnega časa.

**Direktiva določa** potrditev »v sedmih dneh od prejema«. Nadaljnjega pojasnila ni.

**V praksi to pomeni** sedem **koledarskih** dni, šteto od trenutka, ko prijava vstopi v pot za prijavo. To sledi splošnemu načelu, da roki v pravu Unije tečejo v koledarskih dneh, razen če je izrecno določeno drugače (Uredba (EGS, Euratom) št. 1182/71, 3. člen). Države članice, ki so direktivo prenesle, sedemdnevni rok dosledno obravnavajo kot koledarske dni (HinSchG §17(1)2; D.Lgs. 24/2023, člen 5(1)(d); Loi Waserman, 8. člen).

Prijava, oddana ob 23.59 v nedeljo, je prijava, prejeta tisto nedeljo. Sedemdnevni rok začne teči naslednji dan (1. dan = ponedeljek) in poteče ob koncu sedmega dne. To sledi členu 3(1) Uredbe 1182/71, ki določa, da se pri roku, izraženem v dnevih, dan sprožilnega dogodka ne šteje.

**Potrditev prejema ni isto kot vsebinski odgovor.** Potrditev je potrdilo, da je bila prijava prejeta in evidentirana. Ne vsebuje nujno nobene ocene utemeljenosti prijave niti imena osebe, ki jo obravnava.

**EthicsPortal to izvede tako, da** prijavitelju ob oddaji samodejno pošlje potrditev, prikazano na portalu in (kadar so navedeni kontaktni podatki) po e-pošti. Potrditev vsebuje sklic zadeve in zakonski trimesečni rok za povratno informacijo. Organizacije, nastavljene na ročno potrjevanje, prejmejo opozorila o roku 48 ur pred iztekom sedmih dni in na dan izteka.

---

## §5. Rok za povratno informacijo (člen 9(1)(f))

**Vprašanje.** Člen 9(1)(f) zahteva povratno informacijo »v roku, ki ne presega treh mesecev od potrditve prejema ali, če prijavitelju potrdilo ni bilo poslano, treh mesecev od izteka sedemdnevnega roka po prijavi«. Direktiva ne opredeljuje, kaj šteje za »povratno informacijo«.

**Direktiva določa**, da »povratna informacija« pomeni »zagotavljanje informacij prijavitelju o predvidenih ali sprejetih ukrepih v okviru nadaljnjega ukrepanja in razlogih za takšno nadaljnje ukrepanje« (člen 5(13)).

**V praksi to pomeni**, da je povratna informacija vsebinska. Nadaljnja potrditev prejema ali izjava, da je prijava »v pregledu«, za namene člena 9(1)(f) ni povratna informacija. Prijavitelj je upravičen, da do izteka treh mesecev izve, kateri ukrep organizacija namerava sprejeti (ali ga je sprejela) in kakšno je razlogovanje zanj.

Povratna informacija ni nujno dokončna odločitev. Organizacija lahko navede, da zadeva še vedno poteka v preiskavi, če hkrati navede, kaj je bilo doslej storjeno, kateri nadaljnji koraki so načrtovani in kdaj je mogoče pričakovati naslednjo posodobitev. Zahtevano je toliko informacij, da lahko prijavitelj presodi, ali organizacija prijavo obravnava resno.

**Trimesečni rok teče od datuma potrditve prejema**, ne od datuma oddaje prijave. Kadar je potrditev zakasnjena, se okno za povratno informacijo ustrezno skrajša — najpoznejši dopustni datum povratne informacije je tri mesece in sedem dni po oddaji prijave.

**EthicsPortal to izvede tako, da** za vsako zadevo spremlja oba roka (7 dni za potrditev prejema, 3 mesece za povratno informacijo) in opozorila o prekoračitvi prikazuje vsem skrbnikom organizacije. Povratna informacija prijavitelju se dostavi prek dvosmerne poti sporočanja na portalu, ki ohranja anonimnost prijavitelja, kadar ta svoje identitete ni razkril.

---

## §6. Skrbno ukrepanje (člen 9(1)(d))

**Vprašanje.** Člen 9(1)(d) zahteva »skrbno nadaljnje ukrepanje imenovane osebe ali službe iz točke (c)«. »Skrbno« ni opredeljeno.

**Direktiva določa**, da nadaljnje ukrepanje pomeni »vsak ukrep, ki ga sprejme prejemnik prijave ali kateri koli pristojni organ, da bi ocenil točnost navedb v prijavi in po potrebi obravnaval prijavljeno kršitev« (člen 5(12)).

**V praksi to pomeni**, da ima skrbno ukrepanje tri najmanjše operativne sestavine:

1. **Ocena.** Dokumentirano ovrednotenje, ali bi navedbe, če bi bile resnične, pomenile kršitev v stvarnem obsegu direktive (člen 2) ali nacionalnega prenosa.
2. **Preiskava, sorazmerna navedbi.** Preiskovalni koraki, sorazmerni resnosti domnevne kršitve, moči dokazov in morebitni škodi. Vsaka prijava ne zahteva popolne preiskave; prijavo brez kakršne koli konkretne podrobnosti je mogoče oceniti in zaključiti z dokumentirano utemeljitvijo. Prijava s konkretnimi, podprtimi podrobnostmi zahteva več.
3. **Sprotna evidenca.** Sprejeti ukrepi, sprejete odločitve in njihovo razlogovanje morajo biti zabeleženi takrat, ko nastanejo. Skrbno ukrepanje, ki ne pusti sledi, se ne razlikuje od nikakršnega ukrepanja.

»Skrbno« je objektivni standard. Ne zadošča zgolj subjektivna dobra vera. Organizacija, ki prijave redno zaključuje brez ocene ali ki spis odpre šele po mesecih, ni skrbna, tudi če meni, da je.

**EthicsPortal to izvede tako, da** zagotavlja delovni tok vodenja zadev s prehodi stanj (prejeto, prejem potrjen, v preiskavi, zaključeno), interne zaznamke za sodelovanje obravnavalcev in revizijsko sled, v katero je mogoče samo dodajati in ki beleži vsako dejanje s časovnim žigom in izvajalcem. Revizijska sled je glavno dokazilo o skrbnosti v reviziji ali regulativnem pregledu.

---

## §7. Zaupnost identitete (člen 16)

**Vprašanje.** Člen 16(1) zahteva, da se identiteta prijavitelja ne razkrije nikomur zunaj pooblaščenih uslužbencev. Direktiva ne določa, ali se »identiteta« razteza na metapodatke, ki bi lahko prijavitelja identificirali (naslovi IP, prstni odtisi brskalnika, metapodatki o avtorstvu datotek, vzorci časovnih žigov).

**Direktiva določa**, da se »identiteta prijavitelja ne razkrije nikomur, ki ni pooblaščeni uslužbenec, pristojen za prejemanje prijav ali nadaljnje ukrepanje na njihovi podlagi, brez izrecnega soglasja te osebe« (člen 16(1)).

**V praksi to pomeni**, da se »identiteta« bere funkcionalno: zajema vsako informacijo, ki sama ali v povezavi z drugimi omogoča identifikacijo prijavitelja. To branje je usklajeno z opredelitvijo osebnih podatkov v GDPR (Uredba (EU) 2016/679, člen 4(1)) in z doslednim stališčem Evropskega odbora za varstvo podatkov, da je določljivost odvisna od okoliščin.

Kot identifikacijski podatki se obravnavajo:

- Ime prijavitelja, njegovi kontaktni podatki in vsi podatki, ki jih navede o sebi.
- **Naslov IP**, s katerega je bila prijava oddana.
- **Metapodatki datotek**, vgrajeni v naložene dokumente (ime avtorja, koordinate GPS na fotografijah, identifikatorji naprav, zgodovina sprememb v pisarniških dokumentih).
- Vzorci časovnih žigov ali dostopov, ki bi lahko enolično identificirali eno osebo (npr. prijava, oddana ob času, ko jo je verjetno lahko oddal samo en zaposleni).

Organizacije, ki hranijo naslove IP prijaviteljev ali sprejemajo naložene datoteke brez odstranjevanja metapodatkov, so izpostavljene odpovedi zaupnosti, ki je tehnično kršitev člena 16, tudi če ime prijavitelja ni nikoli razkrito.

**EthicsPortal to izvede tako, da** naslovov IP prijaviteljev nikoli ne hrani (omejevanje pogostosti uporablja nepovratne enosmerne zgoščene zapise), z vseh naloženih datotek pred shranjevanjem odstrani metapodatke EXIF in metapodatke dokumentov ter polja z identiteto prijavitelja pri hrambi šifrira z nedeterminističnim šifriranjem (tako da tudi poln dostop do podatkovne baze ne omogoča množičnega iskanja po imenu).

---

## §8. Doba hrambe (člen 18)

**Vprašanje.** Člen 18(1) zahteva, da se evidence prijav hranijo »le toliko časa, kolikor je potrebno in sorazmerno zaradi izpolnjevanja zahtev iz te direktive ali drugih zahtev, določenih s pravom Unije ali nacionalnim pravom«. Direktiva ne določa najdaljšega obdobja.

**Direktiva določa** standard »potrebno in sorazmerno«, vezan na namene skladnosti.

**V praksi to pomeni**, da mora biti hramba utemeljena s sklicem na konkreten pravni ali operativni namen, časovno omejena in dokumentirana v evidencah organizacije o varstvu podatkov (člen 30 GDPR). Brez preiskave v teku, sodnega postopka ali posebne zakonske zahteve postaja hramba po zaključku zadeve vse težje zagovorljiva.

Pogoste utemeljitve in njihova običajna trajanja:

| Namen | Običajna hramba |
|---|---|
| Aktivna zadeva (od prejema do zaključka) | Trajanje zadeve |
| Poznejša preiskava ali sodni postopek | Do dokončne razrešitve |
| Revizijska sled za regulatorja | Obdobje, ki ga določa sektorski predpis (pogosto 5 let za finančne storitve) |
| Zaščita pred zahtevki zaradi povračilnih ukrepov (člen 21) | Nacionalni zastaralni rok za delovnopravne zahtevke (običajno 2–5 let) |
| Statistično poročanje po členu 27(2) | Samo anonimizirani podatki; osebne podatke je treba zmanjšati ali izbrisati |

Nacionalni prenos lahko določi posebna obdobja. Primeri:

- **Nemčija** (HinSchG §11(5)): dokumentacija se izbriše tri leta po zaključku postopka, dlje le, kadar to zahtevajo drugi predpisi.
- **Francija** (smernice CNIL o Loi Waserman): dobe hrambe, prilagojene vrsti zadeve, pri čemer se rutinske zadeve izbrišejo v dveh mesecih po zaključku, če nadaljnje ukrepanje ne poteka.
- **Italija** (D.Lgs. 24/2023, 14. člen): pet let od zaključka prijave, ob upoštevanju najmanjšega obsega po GDPR.
- **Slovenija** (ZZPri, četrti odstavek 7. člena): pet let po koncu postopka, če drug zakon ne določa drugače.

Pavšalna doba hrambe, izbrana zaradi udobja (»vse hranimo 10 let«), ni skladna niti s členom 18 niti s členom 5(1)(e) GDPR. Hramba mora biti vezana na namen.

**EthicsPortal to izvede tako, da** zagotavlja nastavljive dobe hrambe (12, 24, 36, 48, 60 mesecev) s samodejnim izbrisom zaključenih prijav ob koncu nastavljenega obdobja. Privzeta nastavitev je najkrajše obdobje, ki izpolnjuje najpogostejše zahteve nacionalnih prenosov. Upravljavci v sektorjih z daljšimi zakonskimi obveznostmi hrambe obdobje ustrezno nastavijo.

---

## §9. Pravna podlaga za obdelavo (prekrivanje z GDPR)

**Vprašanje.** Člen 17 direktive zahteva, da je obdelava osebnih podatkov skladna z GDPR. Sama direktiva ni pravna podlaga po členu 6 GDPR — upravljavec mora določiti, katera konkretna podlaga se uporablja.

**Direktiva določa**, da se obdelava »izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2016/679« (člen 17).

**V praksi to pomeni**, da je pravna podlaga **člen 6(1)(c) GDPR — zakonska obveznost**, kadar za organizacijo velja zakonska obveznost vzpostavitve in upravljanja poti za prijavo. Za organizacije nad pragom 50 delavcev (ali pod njim, kadar obveznost nalaga sektorski predpis) je člen 6(1)(c) pravilna in zadostna podlaga. Privolitev prijavitelja ni potrebna in je ne bi smeli pridobivati — obravnavanje obdelave kot temelječe na privolitvi bi bilo zavajajoče in bi ustvarilo teoretično pravico do preklica, ki je upravljavec ne more spoštovati.

Za organizacije, ki pot za prijavo upravljajo **prostovoljno** (pod pragom 50 delavcev in brez sektorske obveznosti), je pravna podlaga **člen 6(1)(f) — zakoniti interes**, ob dokumentiranem tehtanju interesov. Zakoniti interes pri preprečevanju in odkrivanju nepravilnosti v organizaciji je dobro uveljavljen in je priznan v nacionalnih smernicah po državah članicah.

Posebne vrste osebnih podatkov (člen 9 GDPR) se lahko v prijavah pojavijo naključno — prijava diskriminacije lahko razkrije podatke o zdravstvenem stanju ali etničnem poreklu. Pravna podlaga za podatke po členu 9 je običajno člen 9(2)(g) — bistven javni interes, če je obdelava sorazmerna in spremljana s posebnimi zaščitnimi ukrepi. Prijave, ki razkrivajo kazniva dejanja (člen 10 GDPR), se obdelujejo po ustrezni podlagi iz člena 10 v nacionalnem pravu.

**EthicsPortal to izvede tako, da** v pogodbi o obdelavi podatkov in obvestilu o zasebnosti kot privzeto pravno podlago dokumentira člen 6(1)(c). Upravljavci pod zakonskim pragom obvestilo o zasebnosti prilagodijo tako, da odraža člen 6(1)(f), svoje tehtanje interesov pa zabeležijo ločeno.

---

## §10. Prevlada nacionalnega prava (člen 25)

**Vprašanje.** Člen 25(1) državam članicam dopušča uvedbo ali ohranitev določb, »ugodnejših za pravice prijaviteljev«, od tistih iz direktive. Direktiva ne obravnava, kako naj upravljavci razrešijo nasprotja, kadar je nacionalno pravo strožje.

**Direktiva določa** v členu 25(1), da »države članice lahko uvedejo ali ohranijo določbe, ki so ugodnejše za pravice prijaviteljev od tistih iz te direktive, brez poseganja v člen 22 [pravice zadevnih oseb] in člen 23(2) [kazni za zavestno lažne prijave]«.

**V praksi to pomeni**, da kadar je nacionalni prenos strožji od direktive, za organizacije, ki delujejo v tisti jurisdikciji, **velja nacionalno pravo**. Možnosti opiranja na minimum iz direktive, kadar je lokalno pravilo strožje, ni. Direktiva postavlja tla, ne stropa.

Praktični primeri strožjih nacionalnih pravil:

- **Francija** zahteva potrditev prejema zunanjih prijav v sedmih delovnih dneh in za nekatere sektorje (AMF, ACPR) obdobje za povratno informacijo, ki je lahko krajše od minimuma iz direktive.
- **Nemčija** zaščito izrecno razširja na prijave o nekaterih kategorijah kršitev predpisov zunaj stvarnega obsega direktive (HinSchG §2).
- **Italija** določa nižji prag delavcev (50, z nekaterimi sektorji brez praga za določene subjekte) in posebne formalnosti glede vodenja evidenc.
- **Poljska** določa posebne zahteve glede oblike notranjega akta o poti za prijavo, ki jih v besedilu direktive ni.
- **Slovenija** zahteva, da je zaupnik imenovan izmed zaposlenih pri delodajalcu, in vsakemu zavezancu nalaga letno poročanje Komisiji za preprečevanje korupcije do 1. marca.

**Za upravljavce, ki delujejo v več državah**, je operativno pravilo: v vsaki jurisdikciji uporabi strožje od (direktiva, nacionalno pravo). To včasih pomeni, da politika skupine določi enoten visok standard, ki ustreza najstrožjemu nacionalnemu pravilu v kateri koli državi delovanja. To je praviloma boljše od vzdrževanja vzporednih politik po jurisdikcijah, ki povečuje upravno breme in tveganje uporabe napačnega pravila.

**EthicsPortal to izvede tako, da** privzeto uporabi najstrožji skupni imenovalec med 27 državami članicami: najkrajša roka za potrditev prejema in povratno informacijo, najožjo dobo hrambe, najobsežnejše obvestilo o prepovedi povračilnih ukrepov. Upravljavci v eni sami jurisdikciji lahko posamezne privzete nastavitve sprostijo tako, da ustrezajo nacionalnim pravilom, izhodišče pa je v vsakem členu, kjer nacionalni predpisi o prenosu presegajo direktivo, nastavljeno nad njenim minimumom.

---

## §11. Anonimna prijava (člen 6(2), člen 9(1)(e))

**Vprašanje.** Ali mora organizacija sprejemati anonimne prijave?

**Direktiva določa** v členu 6(2), da »ne vpliva na pooblastilo držav članic, da odločijo, ali se od pravnih subjektov […] zahteva, da sprejmejo anonimne prijave in nadaljnje ukrepajo na njihovi podlagi«. Člen 9(1)(e) zahteva »skrbno nadaljnje ukrepanje, kadar je to določeno v nacionalnem pravu, glede anonimnih prijav«.

**V praksi to pomeni**, da odloči nacionalno pravo. Dve stališči:

- **Zahtevano** v nekaterih jurisdikcijah ali sektorjih (npr. francoska ureditev finančnih storitev).
- **Dopuščeno** v večini držav članic — Nemčija (HinSchG), Italija (D.Lgs. 24/2023, z obveznim skrbnim ukrepanjem, ko je prijava enkrat sprejeta), Poljska (Ustawa o ochronie sygnalistów) in druge.

Tri posledice.

**Ko je enkrat sprejeto, je zavezujoče.** Organizacija, ki objavi »sprejemamo anonimne prijave«, je sprožila člen 9(1)(e). Obveznost se veže na politiko, ne na posamezno prijavo.

**Prepoved povračilnih ukrepov velja šele od identifikacije.** Člen 21 ne more varovati neznane osebe. Dejanja, sprejeta v anonimnem obdobju, niso zajeta za nazaj.

**Anonimnost je tehnični standard, ne obljuba.** Obrazec, ki zbira e-pošto, ni anonimen. Pot, ki beleži naslove IP, ni anonimna. Zaupnost po členu 16 znano identiteto varuje pred razkritjem; anonimnost preprečuje identifikacijo.

**EthicsPortal to izvede tako, da** anonimne prijave sprejema privzeto. Kontaktni podatki niso zahtevani. Naslovi IP se nikoli ne hranijo (omejevanje pogostosti uporablja nepovratne enosmerne zgoščene zapise). Metapodatki datotek se pred shranjevanjem odstranijo. Upravljavci lahko portal nastavijo tako, da zahteva kontaktne podatke, kadar nacionalno pravo nalaga identificirane prijave. Sprejete anonimne prijave sledijo istemu delovnemu toku zadeve, istim rokom in istemu standardu skrbnega ukrepanja kot identificirane.

---

## Dnevnik sprememb

- **April 2026** — dodan §11 o anonimni prijavi (člen 6(2), člen 9(1)(e)).
- **April 2026** — prva objava.

---

## Popravki in poizvedbe

Ta dokument je namenjen citiranju in opiranju nanj. Če ugotovite napako ali stališče, ki nasprotuje sodbi Sodišča EU, mnenju Evropskega odbora za varstvo podatkov ali zavezujočim nacionalnim smernicam, pišite na [legal@ethicsportal.eu](mailto:legal@ethicsportal.eu). Popravki se objavijo v dnevniku sprememb z datumom in povzetkom spremembe.

Za vprašanja, kako se posamezna razlaga uporablja za okoliščine vaše organizacije, ta dokument ne nadomešča pravnega nasveta. Obrnite se na pristojnega pravnega svetovalca v svoji jurisdikciji.